Državni zbor sprejel novi zakon o Slovenski tiskovni agenciji

Zakon o STA namreč vlogo države omejuje na ustanoviteljske pristojnosti in dodatno varuje avtonomijo agencije pred pritiski politike, je prepričano ministrstvo za kulturo, ki je zakon pripravilo.

Pri ureditvi financiranja agencije je sledilo reviziji računskega sodišča. Višina nadomestila za opravljanje javne službe STA je v zakonu določena po predpisani metodologiji, skladno z evropskimi pravili o državnih pomočeh. S tem se po pojasnilu vlade odpravlja arbitrarno določanje zneskov in zagotavlja stabilno financiranje javne službe. Ta bo še vedno zagotovljena na podlagi letne pogodbe.

Poslanske skupine koalicije so v četrtek v predstavitvi stališč o predlogu zakona izpostavile njegove prednosti. Tako v Levici denimo menijo, da bo neodvisnost STA po zakonu varovana in zaščitena, besedilo pa so ocenili kot ključni zakonski mehanizem za preprečevanje zlorab.

Medtem so bili v SDS in NSi kritični. V SDS so nasprotovali obravnavi predloga po nujnem postopku. V NSi pa so v določbi, po kateri bo pogodbo za financiranje javne službe z agencijo sklepalo ministrstvo za kulturo, in ne več urad vlade za komuniciranje, videli nevarnost za še večjo stopnjo politizacije.

Po pojasnilih direktorice STA Mojce Prelesnik je bilo sprejetje zakona nujno zaradi predpisov EU in revizije računskega sodišča. Vesela je, da je predlagatelj sledil številnim pripombam STA, četudi bi se nekaj določb po njeni oceni dalo zapisati bolje. Za uspešen predlog zakona je namreč poleg njegove vpetosti v pravni sistem nujno, da pripravljavec predpisa vedno posluša tudi glas tistih, ki imajo potrebno znanje in zgodovinske izkušnje, je navedla v odzivu na sprejetje zakona. "Le tako se namreč pride do ureditve, ki je ne le pravno pravilna, ampak tudi izvedljiva v praksi," je spomnila.

Cilj novega zakona o STA je po njenih navedbah zagotoviti neodvisno vodenje in upravljanja gospodarske družbe in ustrezno javno financiranje. Za zagotavljanje uredniške avtonomije in načela neodvisnosti medijskih storitev pa je ključno, da ima "vsakokratna aktualna oblast čim manj možnosti vplivanja na delo STA", je poudarila. "Ali bo zakon v praksi upravičil te zahteve, pa bo, kot vedno, pokazal šele čas," je sklenila svoj odziv.

Društvo novinarjev Slovenije medtem meni, da ministrstvo za kulturo z novim zakonom ni v celoti izkoristilo priložnosti za postavitve sodobnega, vzdržnega in neodvisnega regulatornega okvira.

Z vidika javnega interesa in krepitve položaja javnih medijev se jim zdi nujno, da zakon v največji možni meri prepreči politične pritiske, kakršne je STA doživela v času vlade Janeza Janše, ki je za več kot 300 dni ustavila financiranje javne službe informiranja STA.

Uskladitev regulative s pravili evropskih državnih pomoči in uvedba principa plačila neto stroška je po njihovih besedah pričakovana rešitev, ki pa jo spremlja določeno nerazumevanje položaja medija kot takega. Novinarsko obveščanje javnosti ni primerljivo z drugimi gospodarskimi javnimi službami, kot denimo komunalo ali prometom, so kritični.

Na določeno nerazumevanje nadalje kaže ureditev, po kateri cenik naročnin za medije sicer na predlog STA sprejema vlada, pa tudi dolžinska opredelitev agencijske novice, ki ni le nepotreben unikum, ampak tudi v nasprotju z razumevanjem dejavnosti in žanrov tiskovne agencije, so poudarili.

Poleg tega obžalujejo dejstvo, da predlagatelj ni sledil pozivom, temelječim na evropskem aktu o svobodi medijev, katerega nastanku so botrovali prav nedopustni pritiski na STA. Zagotoviti bi moral, da bi se financiranje agencije določalo v večletnih okvirih, in ne vsako leto sproti, so izpostavili. S tem bi po njihovih navedbah pomembno okrepili možnost za finančno načrtovanje in stabilnosti STA.

Izvajanje zakona in izpolnjevanje obveznosti ustanovitelja bodo v društvu vestno spremljali, so napovedali.

Nenazadnje so se odzvali na navedbo poslanca SDS Andreja Hoivika v zakonodajnem postopku, da je bilo zbiranje donacij za STA zaradi prekinitve financiranja STA v času vlade Janeza Janše "nateg". "Kot organizatorji donacijske kampanje Za obSTAnek, v kateri smo v dveh krogih zbrali skoraj 400.000 evrov, smo prepričani, da agencije brez te pomoči državljank in državljanov danes ne bi bilo več," so opozorili.

"Še bolj kot denar pa je bilo pomembno njihovo sporočilo, da si želijo in zaslužijo verodostojne javne medije, kar STA zagotovo je. Glede na to, da smo pred volitvami, bi bilo dobro, da se tudi stranke vprašajo, ali bodo temu sporočilu prisluhnile ali ne," so pozvali.